Jure Košir v vlogi mecena: "Klemen Klemen je bil pionir v pripovedovanju zgodb"

Pionir slovenskega hiphopa Klemen Klemen je pred tremi leti v napolnjenih ljubljanskih Križankah praznoval 22. obletnico izdaje albuma Trnow Stajl, ki velja za enega od temeljev domačega rapa.

Sprva načrtovano proslavo okrogle obletnice je zamaknila epidemija, zato se je koncert odvil dve leti kasneje, ko je samooklicani "malopridnež, postopač in potepuh" prvič stopil na oder Križank. Sedaj se nam obeta dvojno praznovanje – kultni prvenec "trnowske ninje" praznuje že četrt stoletja, raper pa je avgusta upihnil 50. svečko, zato se je odločil, da bo praznovanji združil.

Koncert ob 25. obletnici še danes najbolj prodajanega slovenskega rap albuma je Klemen predstavil v domačem Trnovem, nedaleč stran od Trnovske cerkve, ki krasi naslovnico več deset tisoč prodanih izvodov zgoščenke.

Rdeča nit novembrskega koncerta bo Zgodba z veliko začetnico, ki bo osvetlila rojstvo njegovega prvenca. Ključno vlogo pri nastanku kultne plošče pa je imel tudi Jure Košir, nekdanji alpski smučar, nosilec bronaste olimpijske medalje ter ljubiteljski raper. Prav njemu se namreč gre zahvaliti, da je legendarni Trnow Stajl kot avdiokaseta in CD leta 2000 ugledal luč sveta.

Vse se začelo s šolskim zvezkom z velikimi tiskanimi črkami

"Po podzemlju se glas hitro širi, po Sloveniji še toliko hitreje kot kje drugje," je pojasnil Košir. Kot se sam spominja časov konec 90. let prejšnjega stoletja, je namreč Klemen izjemno hitro pridobil ugled.

Tedaj 18-letni mladi ljubljanski raper ga je povabil k sebi domov in mu predstavil material, ki ga je ustvarjal. "Od nekod je privlekel veliki črtasti šolski zvezek, ki je bil cel popisan z velikimi tiskanimi črkami. Bil je poln besedil in tam je bila tudi zasnova za Trnow Stajl," se prvega vtisa, ki ga je pustil Klemen, spominja Jure. "Hitro smo ugotovili, da moramo vsi sodelovati, da Klemen čim prej nekaj izda."

Košir, ki nase gleda kot na nekakšnega sponzorja oziroma mecena, ki je pripomogel h Klemnovi karieri, je takrat veliko potoval in mu – tudi po naročilu - prinašal cele kovčke tuje muzike, od vinilk do CD-jev. S tem pa si je Klemen nabiral tudi material, iz katerega je lahko ustvarjal semple.

"Naj prjatu je pes"

Čeprav širna Slovenija Jureta pozna predvsem kot vrhunskega športnika in smučarskega šampiona, morda marsikdo ne ve, da je nezanemarljiv pečat pustil tudi na glasbeni sceni.

Iz Juretovih "komercialnih" začetkov, ko je ustvarjal pod imenom Košir’s Rap Team, je ljubiteljski hobi prerasel v precej bolj resni projekt Pasji kartel, kjer je Košir sodeloval še z Matejem Jovanom.

Ko je leta 1996 pri založbi Corona izšla Pesjansa, je Pasji kartel postal eden prvih slovenskih hip hop kolektivov, ki je izdal album. Košir je bil torej član zasedbe, ki je veljala za pionirja rap scene v Sloveniji. Pri nastajanju Kartelove teorije, ki je kot drugi album izšla 1998, pa so sodelovali tudi številni gostje, denimo Boštjan Gorenc - Pižama, Ezy-G, Vlado Kreslin ter seveda Klemen Klemen.

Klemen je svoje prve tekste in beate izdal prav na prvi plošči Pasjega kartela. Kot se sam spominja, je imel Jovan z bratom svoj vrhunsko opremljeni produkcijski studio v Radovljici. Takrat jim je Klemen predstavil skladbo, za katero sedaj pravi, da je bila "razigrana in otroška".

A članoma Pasjega kartela je bila ideja všeč, združili so moči in nastal je "Naj prjatu II. del" oziroma "Naj prjatu je pes" - prvi komad, ki ga je Klemen izdal.

"Mini gangsterji", mačeta in pištole

Košir, navdušen nad Klemnovim talentom, je nadobudnega ljubljanskega raperja predstavil Juriju Schollmayerju in zaživela je ideja, da Klemen "čim prej" izda svoj album. "Vse skupaj se je zgodilo zaradi Jureta," se spominja Klemen, ki je bil takrat povsem drugačna oseba, kot je danes. Naokoli je hodil z mačeto, v studio prišel snemat s pištolo, ki pa, kot se spominja Jure, verjetno oz. na srečo ni dobro delala.

Trnow Stajl sta s producentom Iztokom Turkom ustvarjala eno leto, proces je bil tako počasen zaradi različnih okoliščin. Ustvarjala sta v "dimni zavesi", Klemen je v tem času začel tudi piti, čeprav je rekel, da ne bo. "Vse je šlo strašansko počasi," se dogajanja v studiu spominja Jure. "A vsi smo ga spodbujali in navijali zanj, tako kot je on navijal na tekmah, smo mi navijali, da je snemal."

Pa vendar je album naposled ugledal luč sveta in združil komade, ki jih je Klemen na kasete posnel že prej (Keš Pičke, Baraba, Nataša iz Depale vasi ...) ter material, ki ga je v studiu s Turkom ustvaril na novo.

Pionir v pripovedovanju zgodb

Kot se spominja Jure, je bil Ali En z albumom Leva scena na slovenski hip hop sceni prvi, ki je ustvaril nek "wau efekt". "Delal je na šok efektu in bil prvi, ki je vse na ekspliciten in direkten način poslal v tri krasne," se spominja Košir.

"Klemen pa je bil prvi, ki je bil pripovedovalec zgodb. Trnow Stajl je tako res odsev njegovega življenja v Ljubljani, vsebuje milijon zgodb, ki so se odlično prelile na prvo ploščo," je dodal. "Bil je pionir v pripovedovanju zgodb in je oral ledino na glasbenem področju v tem slogu pri nas."

Ko je bila plošča vendarle izdana, pa je Klemen naletel na nov kup ovir. Zaradi psovk, ki so bile gosto posejane med besedili, nacionalna televizija sprva namreč teh ni želela predvajati. Sledila je cenzura.

Da bi glas o novo izdani plošči hitreje razširili med ljudi, se je tako Klemnova družba med drugim domislila precej edinstvene pretkane. V tedaj še zelo aktualnem Salomonovem oglasniku so objavili oglas, ki je sporočal, da mlada dama išče družbo, številka, ki naj bi klicatelja povezala z osamljeno mladenko, pa je namesto tega vodila do Videospotnic – kultne glasbene oddaje, ki je ob pol osmih zvečer na prelomu tisočletja predvajala videospote slovenskih glasbenikov.

"Klemen je takrat eksplodiral na prvo mesto," se spominja Jizah DaFunk, ki je povezoval novinarsko konferenco ob napovedi koncerta. Tudi bolj sočna besedila so tako kmalu spustili v eter.

"Ena glavnih odlik Klemna je prav njegova pristnost. Poslušalec ali gledalec na koncertih to začuti. Tudi način, kako Klemen rapa, kako se giba pri nastopih, geste ... govorijo o tem, da je to res njegovo življenje. To je on. Nihče drug mu ni napisal besedil. To so njegove zgodbe," je še povzel Jure. In ta zgodba je bila očitno ljudem všeč, saj je Trnow Stajl postal eden najvplivnejših prvencev pri nas, Klemen Klemen pa je iz trnovske zrasel v slovensko legendo.

V petek, 14. novembra, se tako v ljubljanskem Media centru obeta dvojno slavje - "Klemnovih 50 in Trnow Stajlovih 25". Tokrat se Jure dolgoletnemu prijatelju žal ne bo pridružil na odru, vseeno pa obiskovalci lahko računajo na oba Klemna - tistega "pridnega iz imena in porednega iz priimka", ki bosta pričarala koncert zgodb.

"Na praznovanje pripeljite svoje žene, može, prijateljice, prijatelje, mame, očete, sodelavke, sodelavce, otroke, ninje, lubice, barabe, sosede, raperje, metalce, terapevtke, terapevte, maserke, maserje, Neraliće, Nataše, Klemne," vabi trnowska ninja in dodaja: "Razn, če ste keš pičke, potem ostanite doma."